Učinkovito upravljanje stavb s pomočjo centralno nadzornih sistemov
Danes živimo v času, ko računalniki posegajo v naše življenje tako rekoč na vsakem koraku. Iz sveta, kjer je nekoč vse potekalo ročno oz. mehansko, smo prešli v digitalni svet. Kot vsaka sprememba se tudi ta ni zgodila čez noč ampak postopoma. Delo z računalnikom, mobilni telefoni, nakupovanje preko interneta itd. smo bolj ali manj že usvojili in se nam zdi preprosto, uporabno, domače.
Malce drugače pa je z digitalizacijo naših domov. Po večini imamo po domovih sisteme, ki omogočajo funkcionalnost in ugodno življenjsko okolje še popolnoma nedigitalizirane, kot na primer prezračevanje, kjer uporabljamo ročno odpiranje oken, prižiganje in ugašanje luči, odklepanje in zaklepanje vrat. Malce bolj digitalizirani smo pri ogrevanju, kjer namesto ročnega odpiranja radiatorskih ventilov že uporabljamo termostatske. Tudi odčitavanje porabe elektrike in vode že marsikje potekata digitalno, na daljavo, zato ni več potrebno ročno odčitavanje analognih števcev. Sodobna tehnologija nam danes omogoča, da lahko praktično vse inštalacije, ki jih imamo po domovih, upravljamo preko računalnikov, pametnih telefonov in tablic, tudi ko nas ni doma.
Prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, razsvetljava, upravljanje senčil, kontrola porabe vode, elektroenergetski sistemi, delovanje dvigal, požarni sistemi, alarmni in video nadzorni sistemi, sistemi za zalivanje trate, UPS naprave itd. – vsi ti sistemi so lahko povezani in urejeni v eno celoto, ki nam omogoča učinkovito upravljanje. Takšen sistem na kratko imenujemo centralni nadzorni sistem – CNS. Gre za računalniški sistem krmiljenja, ki nadzoruje in upravlja strojno in električno opremo. Po večini se z naprav pošiljajo v CNS podatki o vklopu/izklopu naprav, alarmih, izpadih posameznih delov naprav, prekoračitvah mejnih vrednosti meritev, zamašenosti filtrov, delovanju motorjev, stanju in regulaciji elektromotornih pogonov, loput, žaluzij, meritvah temperatur, vlage, pretokov in toplotne energije. V tem primeru govorimo o monitoringu oz. spremljanju tehničnih podatkov. Ti podatki pa se preko vmesnikov prenesejo v sisteme za obdelovanje podatkov, kjer jih lahko tudi finančno ovrednotimo.
Pri novih zgradbah uporaba CNS-a že postaja stalnica in se načrtuje že v fazi projektiranja, predvsem pri večjih stanovanjskih gradnjah in pri poslovnih stavbah. Potrebno pa je predvidevati, da objekt deluje brezhibno tudi v primeru izpada tega sistema, saj se še tako dober mikroprocesorski krmilnik lahko pokvari. Zato je v smernicah za načrtovanje tovrstnih sistemov priporočljivo predvideti možnost ročnega posega v delikatne sisteme, ki so ključnega pomena za obratovanje oz. uporabo stavbe. Pri starejših zgradbah je vpeljava CNS-a povezana z določenimi dodatnimi gradbenimi posegi v elektro in strojne inštalacije, kar dostikrat predstavlja precejšnje povečanje investicijskih stroškov. Vse naprave, ki jih želimo upravljati oz. nadzorovati, je potrebno integrirati v nadzorni sistem s pomočjo vmesnikov, ki prenašajo signal v digitalni obliki (senzorji, tipala, elektromotorni pogoni, frekvenčni krmilniki, mikroprocesorski krmilniki, komunikacijski kabli). Kljub dokaj visokim investicijskim stroškom se zaradi lažjega upravljanja in pričakovanih prihrankov posamezniki in podjetja vse pogosteje odločajo za vpeljavo tovrstnih sistemov. Podražitve energentov v zadnjih letih in pričakovano nadaljevanje tega trenda tudi v prihodnje je sunkovito potisnilo posameznike in predvsem podjetja k razmišljanju v tovrstne investicije.
Uporabnik storitve z vpeljavo CNS-a pridobi številne prednosti. Lahko z enega mesta spremlja 24 ur/dan delovanje vseh naprav, tudi če ima zgradbe nameščene na različnih lokacijah. Sistem omogoča pregled vseh stroškov obratovanja ločeno tako po napravah kot tudi po lokacijah. S tem, ko lahko na daljavo regulira temperaturo, so pričakovani veliki prihranki, v prostoru pa je vedno prava temperatura, torej se prostor pozimi ne pregreva in poleti ne ohlaja več kot je potrebno. V realnem času se avtomatsko javljajo in beležijo napake, kar pomeni, da se jih lahko sproti in hitro rešuje (zamašen filter v prezračevalni napravi, pregorela žarnica, pokvarjen termostat…). V primeru pojava hujše napake pa lahko s pomočjo intervencijskih ekip preprečimo morebitne nadaljnje škode (počeni ventili – odtekanje vode, pregorele varovalke – izklop hladilnikov, zamrzovalnikov, okvara senzorjev…). Tudi zadovoljstvo zaposlenega osebja je na višji ravni, če so stvari v njihovem delovnem okolju funkcionalne in urejene.
Ker v skupini Aktiva sledimo sodobnim trendom, smo v podjetju Aktiva upravljanje d.o.o. pričeli z vpeljavo nove storitve, ki omogoča učinkovito upravljanje stavb s pomočjo CNS-a. Če CNS vključuje vse zgoraj naštete sisteme, smo se pri razvoju produkta, ki ga ponujamo, osredotočili na malce ožjo skupino sistemov, ki jih drugače imenujemo tudi sistemi za upravljanje stavb (angl. Building Management System – BMS). Mednje vključujemo le sisteme za ogrevanje, hlajenje in regulacijo vlažnosti prostorov, sisteme za razsvetljavo in sisteme za porabo električne energije ter porabo vode. Z našim produktom se naročniku omogoča monitoring in ticketing na zgoraj naštetih področjih, kar pomeni, da ima uporabnik na enem mestu celoten pregled vseh stroškov, ki so po večini povezani z vzdrževanjem in zagotavljanjem funkcionalnosti stavb.
Janez Keber